V 71. letu starosti je umrl legendarni madžarski filmski režiser Bela Tarr, ki je svetovno kinematografijo zaznamoval s svojo edinstveno estetiko dolgih kadrov in črno-bele fotografije. Tarr, ki velja za enega najpomembnejših vizionarjev sodobnega filma, je bil najbolj znan po svoji monumentalni, več kot sedem ur dolgi mojstrovini Satantango iz leta 1994. Novico o njegovi smrti je sporočila madžarska tiskovna agencija MTI, ob čemer so se filmski ustvarjalci po vsem svetu poklonili njegovemu neizbrisnemu vplivu na filmsko umetnost. Režiserjeva dela so bila pogosto prežeta s turobno, melanholično atmosfero in so raziskovala kompleksna vprašanja človeškega obstoja v opustelih pokrajinah. Poleg omenjenega Satantanga so med njegovimi ključnimi filmi tudi Werckmeistrove harmonije in Torinski konj, ki ga je leta 2011 napovedal kot svoj zadnji celovečerni film. Tarr je bil znan po tem, da ni popuščal komercialnim pritiskom, temveč je vztrajal pri počasnem ritmu pripovedovanja, ki je od gledalca zahteval popolno osredotočenost in potopitev v filmski svet. Njegov odhod predstavlja konec nekega obdobja za evropski avtorski film.

V 70. letu starosti je po dolgotrajni in težki bolezni umrl Béla Tarr, eden najvplivnejših madžarskih in svetovnih filmskih režiserjev. Njegovo smrt je v torek, 6. januarja 2025, v imenu družine potrdil režiser Benedek Fliegauf, novico pa je kasneje objavila tudi Evropska filmska akademija. Tarr je veljal za mojstra t. i. počasnega filma, ki je v svojih delih preučeval eksistencialna vprašanja, človeški propad in minljivost časa. Režiser, ki je v svoji karieri prejel številna mednarodna priznanja, se je s svojimi deli, kot sta Satantango in Torinski konj, zapisal v zgodovino svetovne kinematografije. Njegov edinstven vizualni slog, ki so ga zaznamovali dolgi neprekinjeni posnetki in črno-bela estetika, je močno vplival na generacije filmskih ustvarjalcev. Evropska filmska akademija se je od njega poslovila kot od vizionarja z močnim umetniškim in političnim izrazom, ki je slovenski in svetovni javnosti pustil neprecenljivo kulturno dediščino.

V 71. letu starosti je umrl Béla Tarr, eden najvplivnejših madžarskih in evropskih filmskih režiserjev sodobnega časa. Tarr je bil v svetovni kinematografiji prepoznan po svoji edinstveni minimalistični estetiki, izjemno dolgih kadrih in črno-beli vizualni podobi. Njegova dela so se pogosto poglabljala v teme eksistencialne tesnobe, človeške izolacije in postopnega propadanja družbe, s čimer je redefiniral sodoben filmski jezik. Njegova smrt predstavlja konec obdobja, v katerem je film služil kot sredstvo globoke filozofske meditacije in ne zgolj kot oblika zabave. Novica o njegovem odhodu je močno odjeknila v mednarodni kulturni javnosti, med filmskimi kritiki in umetniki, ki so Tarra cenili kot brezkompromisnega avtorja z močno avtorsko vizijo. Med njegovimi najbolj znanimi deli ostajajo filmi, ki so zaznamovali svetovne festivale in navdihnili številne generacije filmskih ustvarjalcev.

V starosti 70 let je po dolgem boju s hudo boleznijo umrl priznani madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr. Vest o njegovi smrti je v imenu družine potrdil režiser Bence Fliegauf, potrdilo pa jo je tudi Združenje madžarskih filmskih ustvarjalcev. Tarr je veljal za enega najpomembnejših vizionarjev sodobnega filma, ki je s svojim edinstvenim slogom in dolgimi kadri zaznamoval svetovno kinematografijo. Režiser je svetovno slavo dosegel predvsem s svojo monumentalno mojstrovino Satantango, 450-minutno priredbo romana Laszla Krasznahorkaia. Njegov opus, ki vključuje tudi dela, kot sta Torinski konj in Werckmeistrove harmonije, je bil pogosto nagrajen na mednarodnih festivalih. Tarr se je s svojo nekonvencionalno filmsko govorico zapisal v zgodovino kot umetnik, ki je neustrašno raziskoval eksistencialna vprašanja in človeško usodo.

Madžarski filmski režiser Béla Tarr je umrl v starosti 70 let po dolgi bolezni. Znan je bil po svojih melanholičnih filmih, dolgih kadrih in filmih v črno-beli tehniki, ki prikazujejo puste pokrajine. Leta 2011 je na Berlinskem filmskem festivalu prejel Srebrnega medveda.

Po dolgi bolezni je v starosti 70 let umrl madžarski režiser Béla Tarr, pionir »počasnega filma«, znan po svojih mračnih, apokaliptičnih filmih, kot sta »Satansko tango« in »Prekletstvo«. Postal je znan po filmih, posnetih po delih pisatelja Laszla Krasznahorkaia, ki je leta 2025 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Svet gledališča in opere se v zadnjem času spopada z izgubo pomembnih osebnosti in se posveča novim produkcijam. Nedavno sta preminula nekdanja direktorja Burgtheatra, Achim Benning in Gerhard Klingenberg, ki sta hišo zaznamovala v poznem 20. stoletju. Še posebej odmeva smrt režiserja in intendanta Clausa Peymanna, ki je bil znan po svoji kontroverznosti in iskanju konfliktov. Njegovi kolegi in sodelavci, kot so Christiane Schneider, Katharina Thalbach, Frank Castorf in Elfriede Jelinek, se spominjajo njegovega edinstvenega duha. Medtem pa se na odrih dogajajo nove premiere: Andrea Breth na Bavarski državni operi režira Fauréjevo »Pénélope«, Ferdinand Schmalz predstavlja novo delo »Bumm tschak oder der letzte henker« na Bregenških slavnostnih igrah, na Disney+ pa je na voljo nova južnokorejska drama »Low Life«.

Brigitte Bardot je umrla v starosti 91 let v Saint-Tropezu in zapustila bogato kulturno dediščino. Sprva je želela biti pokopana na svojem posestvu La Madrague ob svojih živalih s pogledom na morje, vendar si je kasneje premislila. Pokopana bo na pokopališču v Saint-Tropezu.

V nedeljo, 28. decembra 2025, je v svojem domu La Madrague v Saint-Tropezu umrla Brigitte Bardot, ena najbolj prepoznavnih osebnosti francoske kinematografije 20. stoletja. Igralka, ki je zaslovela v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, se je od filmskega sveta poslovila že pred več kot pol stoletja. Po koncu igralske kariere se je v celoti posvetila aktivizmu za pravice živali preko svoje fundacije, s čimer je pustila neizbrisen pečat v civilni družbi. Bardotova ni bila le filmska zvezdnica, temveč tudi uspešna pevka, ki je interpretirala številne skladbe, med katerimi so najbolj znane tiste, ki jih je zanjo napisal Serge Gainsbourg. Njeno življenje so zaznamovala številna nasprotja in močna osebna angažiranost, kar jo je ohranilo v središču javnega zanimanja tudi po umiku izpod sojev žarometov. Svetovni mediji in kulturna sfero se ji poklanjajo s številnimi dokumentarnimi oddajami in zapisi, ki osvetljujejo njeno kompleksno osebnost in vpliv na svetovno kulturo.

V San Franciscu v Združenih državah Amerike so se poslovili od Bahrama Bejzaja, enega najpomembnejših iranskih režisera, scenaristov in raziskovalcev s področja uprizoritvenih umetnosti. Pogrebna slovesnost je potekala na pokopališču Skylawn, kjer so se od umetnika poslovili ob zvokih glasbe Huseina Alizadeha in recitacijah njegove soproge Možde Šamsai. Bejzaja, ki je veljal za intelektualnega velikana iranske kinematografije in gledališča, so pokopali v tujini, saj je zadnja leta svojega življenja preživel v izgnanstvu. Slovesnost je bila zaznamovana z globoko žalostjo iranske diaspore in kulturne srenje, ki v Bejzaju vidi simbol umetniške svobode in nepokornosti. Njegova soproga Možda Šamsai je v čustvenem nagovoru izpostavila pomen njegove zapuščine za iransko kulturo. Pokop v Kaliforniji hkrati simbolizira usodo številnih iranskih intelektualcev, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino, a so svoje delo nadaljevali na prestižnih tujih univerzah in v kulturnih institucijah.

V Benetkah se je začel 82. Beneški filmski festival, ki ga je odprl film Paola Sorrentina "La Grazia". Nemški režiser Werner Herzog je prejel Zlatega leva za življenjsko delo. Za prestižnega Zlatega leva se poteguje 21 filmov. Na festivalu se pričakujejo številne hollywoodske zvezde, med njimi Julia Roberts in George Clooney. Zagreb Film Festival pa bo potekal novembra.

Po prekinitvi projekcije filma 'Roda' v albanskem jeziku na festivalu Džada so se oglasili še iz Crnogorske kinoteke in Filmskega centra, ki pozivajo k pregonu odgovornih. Poudarili so, da jeziki, uporabljeni v filmu, odražajo bogastvo in raznolikost Črne gore. Iz Ministrstva za kulturo in medije so izrazili presenečenje nad dogodkom in izpostavili, da je film 'Roda' črnogorska produkcija. Svetovalka predsednika Črne gore je dejala, da nasilni prekid projekcije opozarja na resen udarec temeljnim družbenim vrednotam in pozvala k ponovni javni projekciji filma. Nina Lončar iz organizacije Džada film festa je dejala, da je Džada kolateralna škoda.

V kinematografih, vključno z Leokinom, se je začel predvajati film "Leonora v jutranji svetlobi" (Leonora im Morgenlicht), ki prikazuje življenje in delo Leonore Carrington, pomembne predstavnice nadrealizma. Čeprav je bila dolgo časa znana predvsem kot muza Maxa Ernsta, je Carrington s svojim slikarstvom močno oblikovala to umetniško smer. Kritike filma se gibljejo od navdušenja nad vpogledom v njeno življenje do razočaranja nad domnevno dolgočasnostjo pripovedi, kljub zanimivi tematiki.